HIPERSPEKTRALNO AEROSNEMANJE

V okviru partnerskega sodelovanja s Kmetijskim inštitutom Slovenije smo v svojo ponudbo vključili tudi hiperspektralno snemanje. Hiperspektralni sistem tvorita dve kameri. Prva kamera (VNIR) beleži odboj svetlobe v območju med 400-980 nm, medtem ko z drugo kamero (SWIR) beležimo odboj v bližnje in kratkovalovnem infra rdečem območju,  med 950-2500 nm. Povprečna spektralna ločljivost kamer je 5 nm, kar omogoča, da lahko kasneje s slikovno analizo določamo posamezne elemente opazovanja in tudi njihova stanja. Prostorska ločljivost je pogojena z višino in hitrostjo snemanja. V našem primeru lahko v običajnih pogojih snemanja zagotavljamo ločljivost manjšo od 0,5 m.  

Uporabnost hiperspektralnih posnetkov je zelo široka in je našla svojo uporabnost na različnih področjih, in sicer od arheologije, agronomije, biologije in ekologije, geologije, urbanizma, itd..

PRODUKTI

Ortorektificirani in položajno manj natančni posnetki - natančnost do 5 m brez dodatne klasifikacije slike

Ortorektificirani  in georeferencirani posnetki s položajno natančnostjo okoli 0,5 m; z ali brez klasifikacije posnetkov.

Tematsko analizirani posnetki – rastrski in/ali vektorski zapisi želenih elementov. 

Oblika in kemična sestava proučevanih elementov (rastlin, kamenin, materialov..) pogojujeta optične lastnosti, ki jih skozi sevanje oziroma odboj svetlobe beležijo senzorji kamer. Zaradi svojstvene oblike in kemične sestave, ima vsak proučevani element svojstvene optične lastnosti (ali različen odboj svetlobe) oziroma pogosto govorimo o svojstvenem spektralnem podpisu (slika spektralnih podpisov). 

Slika: Ilustracija karakterističnega odboja svetlobe (spektralnih podpisov) pogostih elementov posnetkov v območju vidnega in bližnje infrardečega spektra

Specifičen odboj svetlobe omogoča, da z analizo slike ločimo rastlinske vrste, kamenine, materiale in tudi stanje vegetacije – denimo prehranjenost, preskrbljenost z vodo ali napad bolezni in škodljivcev. V kolikor so spektralni podpisi proučevanih elementov močno različni, je njihova identifikacija in kvantifikacija relativno preprosta. Kot je razvidno iz slike spektralnih podpisov, enostavno ločimo vodo, prometno infrastrukturo in vegetacijo. Tudi odboj posameznih rastlinskih vrst je velikokrat tako različen, da je njihovo ločevanje sorazmerno enostavno. Nekoliko bolj zahtevno je določanje razlik pri fiziološkem stanju rastlin ali vsebnosti vode  ali organske snovi v površinskem delu tal. V takšnih primerih moramo praviloma pripraviti metodologijo vrednotenja posameznega parametra na terenu, da bi ga lahko kasneje na posnetku zanesljivo identificirali in kvantificirali.

Hiperspektralno aerosnemanje je primerno za vse projekte, kjer potrebujemo dobro prostorsko in spektralno ločljivost, saj sta obe ločljivosti neprimerno boljši kot so trenutno na voljo pri najboljših satelitskih posnetkih in zato primerni za ločevanje in natančne opredelitve posameznih elementov prostora. 

Slika: Izsek snemanja posamezne linije VNIR kamere (vsaka slikovna celica-pixel ima 160 podatkov o odboju oziroma sevanju)

Slika: Izsek snemanja posamezne linije SWIR kamere (vsaka slikovna celica-pixel ima 288 podatkov o odboju oziroma sevanju)